Je EMS varen? Kontraindikacije in pravila, ki jih je treba poznati

EMS je tehnologija z resnimi učinki, kar pomeni tudi, da ima resna pravila uporabe. Večina zapletov, o katerih poroča literatura, ni posledica tehnologije same, temveč prehitrega ali nenadzorovanega začetka. Spodaj je pregled tega, kaj mednarodne smernice dejansko zahtevajo.

Kdo z EMS ne sme trenirati

Naslednja stanja veljajo za absolutne kontraindikacije za celotelesno EMS. Če se prepoznaš v katerem koli od njih, ta vrsta vadbe zate ni primerna:

• —Nosečnost.
• —Vgrajen srčni spodbujevalnik ali defibrilator.
• —Srčne bolezni in nezdravljene motnje srčnega ritma.
• —Epilepsija.
• —Kovinski vsadki v predelu, ki ga pokrivajo elektrode.
• —Aktivna maligna obolenja.
• —Akutna vnetja, vročinska stanja in akutne okužbe.
• —Odprte rane, izpuščaji ali druge poškodbe kože pod elektrodami.
• —Motnje strjevanja krvi in tromboza.

Poleg tega obstajajo relativna stanja, pri katerih EMS ni izključen, je pa potreben predhoden posvet z zdravnikom: neurejen krvni tlak, sladkorna bolezen, kile, nedavne operacije, kronične bolezni ledvic in stanja po poškodbi hrbtenjače.

Tveganje, o katerem se premalo govori

Najbolj dokumentirano tveganje celotelesne EMS je pretirana mišična razgradnja — v skrajni obliki rabdomioliza. Gre za stanje, pri katerem se ob zelo veliki mišični obremenitvi v kri sprosti nenavadno veliko mišičnih beljakovin, kar lahko obremeni ledvice.

Ključno je razumeti, zakaj se to pri EMS lahko zgodi hitreje kot pri klasični vadbi: stimulacija hkrati aktivira zelo velik delež mišične mase in obide običajne mehanizme utrujenosti, ki bi te pri klasičnem treningu prisilili k premoru. Zato je edini zanesljiv zaščitni mehanizem načrtno stopnjevanje.

Mednarodne smernice iz leta 2023 zato priporočajo, da prva enota vključuje približno 5 minut navajanja na impulz in okoli 12 minut dejanske stimulacije, jakost pa naj bo na začetku na ravni 4 („zmerno močno") po lestvici Borg CR10. Šele po 8 do 10 opravljenih enotah se sme jakost dvigniti na 7 do 8 („zelo naporno") [1].

Smernice prav tako odsvetujejo trening do popolne izčrpanosti (raven 10 po Borg CR10) in neprekinjeno stimulacijo brez ciklov premora. Po zaključeni fazi navajanja naj bo med zelo intenzivnimi enotami vsaj štiri dni premora.

Znaki, ob katerih je treba k zdravniku

• —Temno obarvan urin, po barvi podoben koli — najbolj resen opozorilni znak.
• —Vztrajen glavobol, ki po treningu ne popusti.
• —Nenavadno huda, dolgotrajna mišična bolečina, ki se po 48 urah stopnjuje namesto umirja.
• —Izrazito otekanje mišic ali občutek togosti, ki onemogoča običajno gibanje.
• —Slabost, bruhanje ali izrazita utrujenost po treningu.

Ob katerem koli od teh znakov ne čakaj na naslednji trening — obišči zdravnika in povej, da si opravljal/a celotelesno elektrostimulacijo. To je pomembna informacija za pravilno oceno stanja.

Zahteve glede nadzora

Smernice iz leta 2023 so pri tem izrecne: nenadzorovana uporaba celotelesne EMS se mora dosledno preprečevati. Priporočeno razmerje je en trener na eno osebo, razmerje ena proti dve pa velja za še sprejemljivo. Trener mora imeti opravljenih najmanj 20 ur izobraževanja, specifičnega za WB-EMS [1].

To je uporabno merilo pri izbiri ponudnika. Skupinska EMS vadba z enim trenerjem na pet ali več ljudi ne ustreza mednarodnim priporočilom, ne glede na to, kako je predstavljena.

Kako se varnost zagotavlja pri Formi X

• —Treningi potekajo individualno ali v paru, torej v razmerju 1:1 ali 1:2.
• —Treninge vodijo trenerke s strokovno izobrazbo s področja fizioterapije, kineziologije ali osebnega trenerstva in z licenco za vodenje EMS treningov.
• —Pred prvim treningom opravimo uvodni pogovor o ciljih, bolečinah in zdravstvenih stanjih.
• —Jakost se nastavlja individualno po mišičnih skupinah in se lahko kadarkoli med treningom zniža.
• —Če EMS zaradi zdravstvenih razlogov ni primeren, je mogoče trenirati brez stimulacije s podaljšanim časom vadbe na 40 minut.

Kaj kaže literatura o varnosti

Sistematični pregled iz leta 2018 je poleg učinkovitosti ocenjeval tudi varnost nizkofrekvenčne celotelesne EMS pri nešportnih odraslih in ugotovil, da je ob ustrezni uporabi in nadzoru profil tveganja sprejemljiv [2]. Prav ta pogojnost — „ob ustrezni uporabi in nadzoru" — je bistvo celotne razprave o varnosti EMS.